23. aprila 2008 smo pripravili naravoslovni, kulturni in kulinarični dogodek Krompir v zemlji, besedi in skledi. Ni bilo predavanje, a smo se vseeno izvedeli veliko  novega. Začeli smo z legendo o krompirju, nadaljevali z demonstracijo sajenja krompirja, dijaki T2B so nam predstavili pravljice, pripovedke, legende, pesmi in šale, ki se spletajo, ko je krompir že pobran, na mizi in na krožniku in seveda tudi vmes. Najokusnejši pa je bil krompir v skledi. Zelo smo se mastili. 🙂

SGGEŠ je članica Unescove ASP mreže šol in aktivno sodeluje v njenih projektih. V okviru projekta Dediščina mladih – mladi posvojijo spomenik smo se odločili, da posvojimo Krim, in sicer geografsko kot hrib, predvsem pa kot geodetsko pomembno točko.

Med leti 1817-1828 so avstrijski zemljemerci postavili izhodišče prve katastrske izmere dežel Kranjske, Koroške ter Primorske z Istro, koordinatno izhodišče je bila trigonometrična točka 1. reda št. 172 KRIM.

Krimski koordinatni sistem je matematična podlaga za približno 80% vseh topografskih. L. 1962 so na Krimu zgradili planinski dom; na njegovem pročelju je LGD leta 1994 postavil spominsko obeležje, na katerem je v gotici reproduciran najstarejši opis  lege točke Krim. Vsako leto pa organizirajo tudi tradicionalno spominsko srečanje, namenjeno predvsem geodetom, pa tudi pohodnikom in drugim obiskovalcem Krima.

Triangulacija

Triangulacija je način vzpostavitve in določitve položaja trigonometrične točke na podlagi merjenih kotov. Je postopek izmere na Zemeljskem površju, ki temelji na dejstvu, da v trikotniku, kjer poznamo stranico in 2 kota, lahko izračunamo še ostali 2 stranici in tretji kot. Pri tej izmeri dobimo mrežo trikotnikov. Ta mreža je osnova za vse nadaljnje geodetske izmere. Triangulacijsko mrežo zgoščujemo po načelu iz velikega v malo. Vsaka klasična triangulacijska mreža 1. reda mora biti pozicionirana in orientirana na zemeljskem elipsoidu.

Med točkami, ki tvorijo našo trigonometrično mreži 1. reda, je tudi točka KRIM. Opazovalni steber je danes pri robu strehe planinskega doma, položajno oznako pa predstavlja nizek granitni kamen v temelju ob stavbi.

Stabilizacija trigonometričnih točk

Ker so bile trigonomertične točke v naravi označene s trajnimi izmeritvenimi znamenji v različnih obdobjih, se tudi načini stabilizacije enakovrednih točk med seboj razlikujejo. Stabilizacija točk mora v celoti izpolniti svoj namen:

• Znamenje mora točno določati položaj in višino točke
• Znamenje mora biti stalno, zato ne sme biti izpostavljeno poškodbam in uničenju
• Točka naj bi bila vedno dostopna in vidna

Signalizacija trigonometričnih točk

Pri merjenju kotov v triangulaciji viziramo iz trigonometrične točke na  sosednje trigonometrične točke, zato jih moramo najprej signalizirati, da je signal dobro viden tudi iz daljave. Ločimo  centrične in ekscentrične signale. Razlikujejo se po tem, da so centrični signali točno nad točko, ekscentrični pa so lahko oddaljeni tudi več 10 m. Tako je bila prvič označena točka na Krimu.

Obeležje na Krimu 

Točka na Krimu je še danes pomembna trigonometrična  točka v Sloveniji. Zadnja leta je bila nedostopna za obiskovalce, za geodete pa le izjemoma.

Slovenska vojska, ki je zdaj uporabnik zemljišča na vrhu Krima, ne omejuje javnega dostopa. S tem je nastala možnost obnovitve trigonometrične točke in  postavitve spominskega obeležja na Krimu.